Deklaracija o antiimperializmu

DEKLARACIJA O ANTIIMPERIALIZMU

Antiimperializem je ena od temeljnih politik Stranke radikalne levice. Boj proti imperializmu ni le vprašanje vrednot ali zunanje politike; zahteva celovito razumevanje nasprotij sveta neoliberalnega finančnega kapitalizma. Imperializem ni samo vprašanje zunanje politike, temveč gre za svetovni sistem, ki vpliva na vse vidike življenja – od cene kruha ali položaja delavcev v družbi do osvobodilnih bojev zatiranih skupin.

Imperializem kot najvišja stopnja kapitalizma je po koncu hladne vojne vstopil v novo unipolarno fazo. Poraz sil osi v drugi svetovni vojni je postavil temelje današnjega mednarodnega reda. Takrat se je začel razpad starega reda imperialistične razdelitve sveta prek kolonij in nastal je nov svet Združenih narodov; svet držav, ki so nominirano suverene in temeljijo na načelu samoodločbe, a še vedno ostajajo razdeljene na kapitalistični center in njegovo periferijo. Razpad Sovjetske zveze in realnega socializma v Evropi je odstranil zadnjo silo, ki bi se lahko uprla divjanju finančnega kapitala in njegovim pomočnikom – vojaški mašineriji Nata ter »neodvisnim«, »mednarodnim«, v resnici imperialnim monetarnim in finančnim ustanovam kapitalističnega centra, kot sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka.

Tako imenovane »razvite države«, države kapitalističnega centra, tvorijo kohezivno celoto z največjo koncentracijo kapitala in nadzorom nad mednarodnimi institucijami. Onkraj tega centra se druge države borijo za svoj obstoj v razmerah finančne in tehnološke odvisnosti od »razvitih« držav, pri čemer se njihovo naravno in človeško bogastvo ter viri nenehno odlivajo v ta center. Ta globalna neenakost s svojo velikostjo presega celo neenakosti znotraj posameznih držav ter jih hkrati utrjuje ali celo neposredno ustvarja. Vodilna država kapitalističnega centra so Združene države Amerike, ki – z izvozom svoje vojaške in politične moči v tujino – vzdržujejo in ohranjajo ta sistem, ob podpori drugih držav »prvega sveta«.

Poto-hladnovojni imperializem se kaže v ekonomskih in vojaških sferah. Po eni strani prek vsiljenih strukturnih reform, »šok terapije«, privatizacije in varčevalnih ukrepov; po drugi strani prek neposrednih vojaških intervencij. Kot socialistična stranka prepoznavamo osrednji pomen imperializma pri uničevanju gospodarstva in razlaščanju delavskega razreda v naši državi, pa tudi v drugih državah periferije kapitalizma; antiimperializem pa imamo za sestavni del našega boja za bolj pravično družbo.

V desetletjih prehoda v neoliberalni kapitalizem je bila naša industrija uničena in razprodana, pri čemer je v roparski privatizaciji izginilo na stotisoče delovnih mest. Delovna in stanovanjska zakonodaja je bila »reformirana« – ob neposrednem sodelovanju ameriških in evropskih »partnerjev« – v okvir za družbo poceni in razlaščene delovne sile, ki naj bi živela brez vsakršne eksistencialne varnosti; družbo brez virov za zavrnitev kakršnekoli izkoriščanja. Tudi država in prebivalstvo sta bila potisnjena na rob dolžniškega suženjstva, pri čemer vsak kredit IMF ali Svetovne banke prinaša nove privatizacije, nove razprodaje javnih virov in nove reze v javne storitve.

Ta prehod – prehod v vse večjo revščino – tako kot v drugih državah ni posledica pomanjkanja strokovnega znanja ali neke namišljene »mentalitetne« pomanjkljivosti prebivalstva. Gre za rezultat kriminalnega skupnega podjetja med neoliberalno vlado in njenimi zahodnimi inštruktorji – ki jo navdihujejo, ji zagotavljajo »rešitve« in ji nudijo logistično, finančno in ideološko podporo pri nenehnih napadih na delovne pogoje in eksistencialno varnost ljudi.

Obenem obstaja velik pritisk – od zunaj in od znotraj – na Srbijo, naj se ritualno odpove svojim zadnjim ostankom neuvrščenosti in suverenosti. Upreti se moramo poskusom imperialnega bloka, da Srbijo vključi v svoje projekte in hibridne vojne. Zaradi nevarne eskalacije globalnih razmer v zadnjih letih je to postalo še toliko bolj nujno. Vse protivojne in antiimperialistične sile v Srbiji morajo zavzeti stališče, da preprečijo potiskanje naše države v naslednjo hladno vojno – in morda v naslednjo svetovno vojno.

Vir te globalne eskalacije je gospodarski vzpon Kitajske, ki postavlja pod vprašaj obstoječo razdelitev moči in zaradi katerega imperialistične sile zdaj odkrito govorijo o boju proti Kitajski in njenim zaveznikom kot o strateški prednostni nalogi. Zato smo priče naraščajoči koncentraciji vojaške moči v Evropi in na Pacifiku ter vrnitvi avtoritarnega hladnovojnega ozračja, razgradnji demokracije, vrnitvi cenzure in lovu na čarovnice proti domnevnim agentom tega »malignega vpliva«.

Imperialne sile pogosto zlorabljajo različne progresivne družbene vzgibe, kot so boj za pravice žensk, pravice LGBT+ ali ekološki boji, da upravičijo svoje oborožene intervencije, državne udare in nedemokratične menjave oblasti po vsem svetu. Ta dejstva izkoriščajo različne desničarske stranke in organizacije, ki se skrivajo za lažnim nacionalističnim »antiimperializmom« in ga uporabljajo za širjenje reakcionarnih idej ter spodbujanje nasilja proti zatiranim in manjšinam. Vse progresivne cilje prikazujejo kot domnevni izdelek imperialnega Zahoda, namesto da bi se borili proti neoliberalnemu sistemu, ki mu domnevno nasprotujejo – tako postanejo podporni steber istega sistema in služijo kot njegova straža, saj napadajo ravno tisti del družbe, ki ga sistem najbolj zatira. To se še posebej pokaže v desničarski rasistični retoriki proti migrantom in v nasilnih praksah, skozi katere razkrivajo, da so pravzaprav služabniki surove plati imperializma – ideje o »beli krščanski Evropi«.

Zato je danes pomembneje kot kdajkoli prej, da se obrnemo k izročilu Gibanja neuvrščenih, se borimo proti blokovski razdelitvi sveta, ki nam jo imperij želi vsiliti, in vztrajamo pri pravici držav, kot je Srbija, da izberejo lastno pot razvoja.

Smrt imperializmu – svoboda narodom!

sprejeto na Kongresu Stranke radikalne levice, 18. 12. 2022 v Beogradu

BUDI U TOKU!

Prijavi se na naš newsletter i budi u toku sa svim našim aktivnostima i novim sadržajem.